Hladno stisnjeno konopljino olje Harmonija narave ima prijeten in nežen okus po oreščkih. Je edino rastlinsko olje, ki vsebuje idealno razmerje nenasičenih maščobnih kislin, linolne in linolenske kisline ter gama-linolenske kisline. Konopljino olje je bogat vir omega-3 maščobnih kislin, ne vsebuje holesterola ter krepi celično presnovo in imunski sistem. Olje jedilne konoplje je nepogrešljivo pri polnovredni hladni kuhinji, ni pa primerno za visoke temperature (ne segrevajte nad 180°C).

Maščobe in maščobne kisline konopljinega olja
Iz kemičnega vidika je konopljino olje kot vsako drugo olje triglicerid (bolj natančno molekula glicerina z tremi različnimi in zelo dolgimi maščobnimi kislinami) in predstavlja popolno sestavino, ki je idealna za človeško prehranjevanje. Ta lastnost daje konopljinemu olju posebno mesto med izjemnimi biološkimi vrednotami.

Prevladujoča maščobna kislina je nenasičena linolna kislina (LA; družina omega 6), ki ji sledi nenasičena alfalinolenska kislina (LNA; družina omega 3). Obe kislini spadata med ESENCIALNE (nujno potrebne) maščobne kisline in sta bistvenega pomena v človeški prehrani. Ker ju samo telo ne more proizvajati, je dobro, da sta del dnevnega prehrambnega vnosa. Te nenasičene maščobne kisline (zlasti Omega 6) lahko najdemo tudi v drugih oljih, npr. v koruznem olju, olju iz osata (bodeča rastlina s škrlatnimi ali rumenimi cveti) ipd. Za človeški metabolizem je optimalno razmerje maščobnih kislin 1 : 3 (en del linolenske kisline/omega 3 in trije deli linolne kisline/omega 6), kot ga lahko najdemo le v konopljinem olju. Človeško telo potrebuje obe maščobi in GLA za produkcijo reguliranja hormonov, vzdrževanje in sestavo imunskega sistema (telesna odpornost) ter za nadaljevanje celičnega metabolizma. Razmerje teh maščobnih kislin je še posebej pomembno za zgradbo celične membrane. Pravilna mera uporabe konopljinega olja v človeški prehrani ne vodi do slabega holesterola (LDA), kot pri uporabi trdih rastlinskih in živalskih maščob.

Gamalinolenska kislina ali GLA (konoplja je ima 1,5 do 6 %) je za naš metabolizem najbolj pomembna snov, ki jo najdemo prav v konopljinem olju. GLA lahko najdemo le še v treh rastlinah: borač (Borrage officinalis L.), svetlin (Oenothera biennia L.), in črni ribez (Ribes nigrum L.), vendar lahko izvlečke te rastline uživamo le v obliki kapsul. Konopljino olje pa je edino olje, ki vsebuje GLA in je hkrati tudi jedilno olje. GLA in nedavno odkrita omega-3-stearidon sta pomembna dejavnika za biosintezo prostaglandinov in sta nujno potrebna za delovanje hormonov, živcev, mišic ter krvnega pritiska. Pod normalnimi pogoji ima človeško telo dovolj nujno potrebne alfalinolenske kisline, da proizvaja prostaglandine; toda pod vplivom stresa, slabega prehranjevanja in genskih napak, pride do pomanjkanja ali do infekcijskih bolezni. GLA se je izkazala za popolno kislino v preprečevanju bolezni kot je ateroskleroza (poapnenje žil), preprečuje nastanek ali blaži neurodermatitis in ostale alergije.

Konopljino olje zaradi visoke vsebnosti - 75 % polinenasičenih maščobnih kislin - predstavlja tudi popolno sestavo, ki je idealna za človeško dieto (predpisana hrana za zdravega in bolnega človeka). V oljih z nasičenimi maščobnimi kislinami se večina maščob "razbije"; delno se spremenijo v energijo človeškega telesa, delno pa se nabirajo ali nalagajo v maščobnih celicah (holesterol). Nenasičene maščobne kisline torej igrajo nujno potrebno vlogo pri sintezi pomembnih hormonov, pri vzdrževanju imunskega sistema (telesna odpornost) in pri izboljšanju metabolizma celic. Z odsotnostjo obeh holesterolov in transmaščobnih kislin, dobro uravnovešen vnos konopljinega olja uravnava krvne lipide in potemtakem preprečuje aterosklerozo, srčne napade in kapi.

Sestavine: konopljino olje* hladno stiskano

* = iz kontrolirane ekološke pridelave